Jamarsko društvo Carnium poleg svojega rednega, jamarskega dela, opravlja tudi naloge, ki presegajo lastni interes in so javnega pomena. Tako smo pred leti prispevali k obuditvi starega zaklonišča pod Kranjem, lani pa ob kranjskem župnišču izkopali najstarejši mestni vodnjak (zgrajen l. 1499). Tokrat smo pridobili dovoljenja Ministrstva za kulturo ter Agencije RS za okolje, da pod strokovnim vodstvom arheologa mag. Draška Josipoviča, ter ob nadzoru dr. Milana Sagadina iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, in mag. Metoda Roglja iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj, raziščemo zgodovinski izvor Šmajdovega gradu, s ciljem, da bi skupaj s prebivalci Predoselj oživili Šmajdov grad s kanjonom Kokre kot izjemnim primerom povezave naravne in kulturne dediščine v naši okolici, predvsem v vzgojno-izobraževalne namene pri mladih. Projekt smo začeli že lani, v sodelovanju z dijakinjami Ekonomsko-trgovsko šole v Kranju (mentorici prof. Alenka Grmek in prof. Bea Poredoš), ki so zbrale bogato ljudsko izročilo, ter raziskovalno nalogo z velikim uspehom predstavile na festivalu Turistične zveze Slovenije. Pridobivanje dovoljenj za arheološko raziskovanje je bilo bolj zapleteno, na koncu pa smo, kot prvo društvo v Sloveniji, vseeno uspeli utemeljiti javni interes ter ustrezno strokovno podporo za tovrstno raziskavo. Projekt je sofinancirala Mestna občina Kranj.

Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja pod vodstvom arheologa mag. Draška Josipoviča, in zbralo prve materialne podatke o tem zanimivem objektu. Med redkimi najdbami, ki so se ohranile, je najzanimivejše odkritje drobnega srebrnika, ki so ga skovali l. 1436 v bavarskem Augsburgu, dokaz, da je grad po vsej verjetnosti mnogo starejši. Domnevamo, da so grad zgradili roparski vitezi, ki so v 14. ali 15. stoletju prežali nad popotniki ob enim od redkih naravnih prehodov čez Kokro. Kasneje, v 18. in 19. stoletju, je grad služil rokovnjačem, kot skrivališče ubežnikom pred dolgoletnim služenjem vojske. Obstoj skrivnega rova je z georadarjem ugotavljal dr. Tomaž Verbič, ki pa do globine 6 m ni zaznal nobenih praznih prostorov. Kaže, da je ta del ljudskega izročila le zanimiva legenda, ki bo ostala zavita v skrivnost…

Na izkopavanju je sodelovalo 25 članov Jamarskega društva Carnium (Gregor Aljančič, Janez Praprotnik, Gregor Palovšnik, Matjaž Rogelj, Matej Hudobivnik, Robert Čeferin, Polde Balažič, Edvard Gregorčič, Anton Fojkar, Nejc in Bojan Stanek, Rebeka, Anže in Robert Anžič, Milenko Ilič, Tadej Krančan, Marko Špelič, Žiga Toporiš, Miro Preisinger, Sašo Finžgar, Danijel Papler, Marko Kavčič, Urban Ankerst, Primož Vodnik in Mojca Rudar), ki so v 9 dneh prispevali več kot 400 delovnih ur. Projekt je vodil Gregor Aljančič.

Z izkopavanji naše delo še zdaleč ni končano, o izsledkih bomo lahko obširneje spregovorili kasneje, projekt pa zaključujemo z dokumentarnim filmom (režija Milan Lebar, produkcijski studio Video Oskar).

Čeprav želimo javnost opozoriti na ta pozabljen spomenik, pa

POZIVAMO JAVNOST, DA SE NA NEVARNO POT DO GRADU NE PODAJA BREZ USTREZNEGA ZNANJA IN OPREME!